DOC

dezinfekcijskimi

By Jane Howard,2014-08-11 03:10
16 views 0
dezinfekcijskimi

fgdgdfgdf符合法规和法规和土壤突然图腾

TESTNA VPRAŠANJA

    ZA VODNIKE

    PSA SPREMLJEVALCA

    ?B-BH?

    1. Organiziranost Kinološke zveze Slovenije

• Kaj pomeni kratica KZS?

KZS = Kinološka zveza Slovenije

    KZS je krovna kinološka organizacija v Sloveniji. Lastniki psov so včlanjeni v lovska ali športna kinološka društva in pasemske klube, ki so zdruţeni pod okriljem KZS. Področja delovanja:

    - koordinacija dela pri razvoju kinologije v Sloveniji

    - vodi rodovno knjigo in knjigo šolanih psov

    - vodi seznam lastnikov čistopasemskih psov, društev, rejcev in

    registriranih psarn

    - organizira in skrbi za strokovno izobraţevanje na področju kinologije

    - sodeluje in usklajuje delo kinoloških in lovsko kinoloških društev

• Kaj pomeni kratica FCI?

FCI = Federation Cynologique Internationale = Mednarodna kinološka zveza

    FCI je mednarodna kinološka organizacija, ki zdruţuje nacionalne kinološke organizacije. Leta 1911 so jo v Parizu ustanovile Kinološke zveze Belgije, Nemčije, Francije, Nizozemske in Avstrije. Med prvo svetovno vojno je razpadla in je bila na pobudo Francije

    in Belgije ponovno ustanovljena leta 1921. FCI ima sedeţ v Thuinu, Belgija.

• Kateri je najvišji strokovni organ KZS?

Skupni zbor sodnikov

    Po statutu iz leta 1993 je strokovno delo ponovno ločeno od upravnega dela. Najvišji strokovni organ je od tedaj skupni zbor sodnikov (sodniki za zunanjost in sodniki za delo),

    ki izmed svojih članov izvoli izvršilni strokovni organ = strokovni svet.

• Kateri je najvišji strokovni organ KZS na področju šolanja psov?

Komisija za šolanje pri KZS.

    Naloga te komisije je skrb za celotno realizacijo tekmovanj in izpitov v Sloveniji, predlaga

    sodnike za sojenje na prireditvah in skrbi za posamezna področja izobraţevanja kadrov na področju šolanja psov.

• Kateri je temeljni predpis KZS?

Statut KZS.

    Statut KZS je temeljni predpis KZS, v katerem so opredeljene:

    - dejavnost in članstvo

    - organi KZS in področja njihovega delovanja

    - odgovornosti organov in pooblastila

    - temeljne ustanovne določbe in določbe o prenehanju delovanja

    Statut sprejemajo predstavniki članov na redni letni skupščini.

• Katerega leta je bila KZS sprejeta v Mednarodno kinološko zvezo (FCI)?

1992 kot pridružena članica

    1995 kot redna članica

    Po razpadu Jugoslavije je morala Slovenija kot nova drţava ponovno zaprositi za članstvo

    v FCI. Zaradi dobrih strokovnih referenc, da gre pri Sloveniji za kinološko razvito in dobro

    organizirano drţavo, smo bili deleţni zaupanja in relativno hitro sprejeti v pridruţeno članstvo.

    Za zgodovino KZS pa je bil izjemno pomemben dogodek njeno sprejetje v redno članstvo

    FCI 30. maja 1995. Tega dne so namreč delegati FCI v Bruslju KZS, ki sta jo kot delegata zastopala Štefan Šinko in Miroslav Zidar, soglasno sprejeli kot polnopravno (federalno) članico.

• Kaj je kinologija?

Veda, ki se ukvarja s proučevanjem (predvsem rodovniških) psov.

    Kinologije je zelo širok pojem, saj pod to besedo razumemo vse, kar se tiče psov,

    njihovega dela, vzreje, zunanjega videza, uporabnosti, itd.

• Kje je sedež KZS?

Zapoge 3d, 1217 Vodice

    2. Določila pravilnika o izpitnih programih niţjih stopenj

    ? Koliko mora biti star pes, da lahko pristopi k opravljanju izpita za psa

    spremljevalca?

Izpit za psa spremljevalca - izpit A - 12 mesecev.

    Izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in strokovni izpit za

    vodnika - izpit B-BH - 14 mesecev.

    Izpit za psa spremljevalca s preizkusom naravnih zasnov, poslušnosti in s preizkusom

    obnašanja v naravnem okolju - izpit C - 16 mesecev.

• Ali je izpit za psa spremljevalca opravljen, če vodnik ne opravi testa?

Ne.

Teoretični del testa se oceni kot negativen, če vodnik ne doseţe 70% moţnih točk.

    Moţno pa je v roku treh tednov ponavljati samo teoretični del izpita, če je pes pozitivno

    opravil praktični del izpita.

• Ali lahko na istem izpitu nastopata dva vodnika z istim psom?

Ne.

    V okviru enega izpitnega roka lahko z istim psom sodeluje samo en vodnik.

• Koliko psov lahko na izpit pripelje en vodnik?

Največ dva v okviru ene prireditve.

    Vodnik lahko na izpit na isti dan pripelje največ dva psa. Vodnik, ki je z enim psom ţe

    opravil izpit za vodnika psa spremljevalca?, mu le-tega pri drugih psih ni več potrebno opravljati, če se dokaţe z izkaznico ?vodnik psa spremljevalca?.

• Katera vaja ne spada v izpit za psa spremljevalca?

    Iz poslušnosti: vaja ?aport?, ?naprej? skoki, stoj v gibanju .... vaje obrambe, sledenja.

• Ali naj bo ovratnica pripeta na zateg med izvajanjem izpita?

Ne.

    Pes ima med izvajanjem izpita neprestano na sebi ohlapno kovinsko ovratnico, ki naravnana na zateg. Dodaten ovratnice, kakor tudi usnjen ovratnice, ovratnice proti mrčesu ipd niso dovoljene v času preizkusa. Prepovedana je uporaba električnih ali bodečih ovratnic.

• Kdaj se izvaja preizkus strelomirnosti pri izpitu za psa spremljevalca?

    Streljanje se izvaja pri prosti vodljivosti in pri odlaganju z motenjem. Strelja se dvakrat s 6 mm pištolo z razdalje najmanj petnajstih korakov. Časovni razmak med prvim in drugim strelom je 5 sekund. Prvi strel se izvede po najmanj 15 korakih proste vodljivosti.

• Kdaj lahko vodnik psu poveljuje ?poleg??

Povelje se sme izreči le na začetku vaje in ob spremembi tempa ali smeri.

• Kaj vsebuje preizkus obnašanja v urbanem okolju?

    Srečanje s skupino ljudi - vodnik s psom se pri izvajanju vaje sreča s pešci (6), ki bodo vnaprej izbrani, pes pri srečanju z njimi ne sme biti obremenjen oziroma se mora obnašati ravnodušno.

    Srečanje s kolesarjem - na znak sodnika gre vodnik s privezanim psom po ulici mimo kolesarja. Na določeni razdalji se vodnik s psom obrne in nadaljuje hojo proti kolesarju.

    Srečanje z avtomobili - vodnik mora z navezanim psom mimo več avtomobilov. Pes se

    mora do avtomobilov in ostalega prometa obnašati nevtralno in ne sme kazati strahu.

    Srečanje s tekači in skejterji- Vodnik se z navezanim psom sprehaja po vnaprej določeni

    trasi. Med hojo ju, ne da bi pri tem spreminjala tempo, prehitita najmanj dva tekača ali skejterja. Ko se oddaljita, se obrneta in tečeta ponovno mimo vodnika s psom.

    Srečanje z drugimi psi - Pri srečanju z drugimi psi se mora pes obnašati nevtralno.

    Obnašanje privezanega psa in obnašanje do živali - Po kratko prehojeni poti vodnik psa

    priveţe za drog, drevo, ... in se umakne iz vidnega polja psa. V nadaljevanju gre mimo privezanega psa okoli pet korakov vstran drug vodnik z navezanim psom.

    ? Ali lahko pes, ki ni opravil preizkusa strelomirnosti, nadaljuje opravljanje

    izpita za psa spremljevalca?

Da, oziroma ne.

    Preizkus reakcije na strel je obvezne in se izvaja za tiste pse, ki imajo ta preizkus kot pogoj za vzrejo. Pri ostalih psih se ta del preizkusa ne izvaja.

• Kaj preizkušamo v prvem delu izpita za psa spremljevalca?

    Vodljivost na povodcu in prosto vodljivost, sedi v gibanju, prostor v gibanju in odpoklic ter odlaganje psa z motenjem.

• Kaj preizkušamo v drugem delu izpita za psa spremljevalca?

Obnašanje v urbanem okolju.

    Preizkus obnašanja v urbanem okolju sestavljajo vaje, s katerimi se ugotavlja obnašanje psa v odnosu do ljudi, ţivali in okolja. Preizkus mora zajemati vsakdanje situacije v strnjenem naselju in se ne sme izvajati v okolici matičnega društva.

• Kaj preizkušamo v tretjem delu izpita za psa spremljevalca?

Teoretično znanje vodnika psa o odgovornem odnosu in življenju s psom.

    Testna vprašanja iz teoretičnega dela za vodnike psa spremljevalca obsegajo naslednja področja: organiziranost KZS, anatomija in fiziologija psa, prehrana psa, zoohigiena, bolezni psa ter določila pravilnika o izpitnih programih niţjih stopenj.

• Kaj se preizkuša na izpitih šolan ih psov?

    - sposobnosti psov

    - kakovost njihovega šolanja

    - sposobnosti vodnikov ter predvsem

    - prirojene značilnosti psov

    v odvisnosti od stopnje zahtevnosti posameznega izpita.

    Z opravljenim izpitom psi dokaţejo svojo naravno usposobljenost, hkrati pa izpiti omenijo prispevek k zdravju in delovnim lastnostim psov naslednjih generacij. Prav tako izpiti sluţijo tudi kot preizkusi usposobljenosti psa za ţivljenje v urbanem okolju.

? Pri vaji ?prostor v gibanju? se mora pes na vodnikovo povelje uleči.

    Koliko korakov mora vodnik prehod iti, da bo na pravi razdalji za vajo

    odpoklica?

30 korakov.

    Ko se pes uleţe, gre vodnik še pribliţno 30 korakov naravnost, se ustavi in se takoj obrne proti psu, ki mirno leţi.

• Koliko korakov mora biti vodnik oddaljen od psa pri vaji ?odlaganja??

30 korakov.

    Vodnik odide od psa najmanj 30 korakov in se ustavi, obrnjen stran od psa.

    ? Koliko korakov mora vodnik opraviti v prvi liniji vodljivosti na povodcu,

    preden se obrne levo okrog?

40-50 korakov.

    Na začetku vaje gre vodnik s psom 40 - 50 korakov, brez ustavljanja, naravnost.

    ? Koliko korakov mora vodnik opraviti po opravljenem obratu levo okrog v

    teku in koliko v počasni hoji?

Vsakič najmanj 10 korakov.

    Po obratu vodnik s psom napravi še 1O do 15 korakov dinamičnem tempu, nato vodnik

    pokaţe tek in počasno hojo (vsakič najmanj 10 korakov). Prehod iz teka v počasno hojo

    poteka brez vmesnih korakov. Posamezna sprememba tempa mora biti prikazana z različno spremembo hitrosti.

• Kaj je osnovni položaj?

Pes sedi ob levi nogi vodnika poravnano (s svojo desno plečko poravnano z

    vodnikovim levim kolenom.

? Ali se mora vodnik, po opravljeni vaji ?sedi v gibanju? vrniti na točko, iz

    katere je to vajo začel in iz te točke pričeti izvajati vajo ?prostor v gibanju

    z odpoklicem??

Ne.

    Iz poravnanega osnovnega poloţaja lahko vodnik vajo nadaljuje tam, kjer je zaključil vajo ?sedi v gibanju?. O tem odloča sodnik.

    ? Koliko korakov mora vodnik opraviti pri vaji ?sedi v gibanju?, da lahko

    psu poveljuje ?Sedi??

10 do 15 korakov.

    Iz poravnanega osnovnega poloţaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost naprej. PO 10 do 15 korakih se mora pes na povelje ?sedi? takoj usesti v smeri gibanja vodnika, ne da bi vodnik zato spremenil hitrost hoje, prekinil gibanje ali se ozrl.

    ? Koliko korakov mora vodnik opraviti, pri vaji ?prostor v gibanju z

    odpoklicem?, preden lahko psu poveljuje ?Prostor??

10 do 15 korakov.

    Iz poravnanega osnovnega poloţaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost. Po

    10 do 15 korakih se mora pes na povelje ?prostor? uleči v smeri gibanja vodnika, ne da bi se vodnik zato ustavil, spremenil hitrost in se ozrl.

? Ali lahko vodnik samostojno opravlja vaje poslušnosti (brez pomoči

    sodnika ali inštruktorja)?

Da.

    Vodnik lahko, v primeru, da pozna shemo izpita, samostojno brez pomoči izvaja posamezne vaje, vendar mora pri tem upoštevati navodila sodnika. Sodnik da znak za

    začetek vaje, vse ostale elemente (obrati, ustavljanje, sprememba tempa) lahko vodnik izvede samostojno.

    ? Ali lahko kandidat za opravljanje izpita za psa spremljevalca pristopi k

    praktičnemu delu izpita, če ni opravil teoretičnega testa?

    Ne.

• Kateri psi morajo opraviti izpit za psa spremljevalca?

    Za vse pse, s katerimi ţelijo vodniki izvajati disciplino C - vaje obrambe in napada - je izpit

    B-BH obvezen.

    3. Splošna vprašanja

    • S katerimi deli telesa izraža pes svoje razpoloženje?

    I

    Z repom, ušesi, gobcem - s celim svojim telesom.

    ? Ste lastnik manjšega psa, proti vam gre drug lastnik manjšega psa. Kaj

    boste storili?

Psa pripnete (če je prost) in greste mirno mimo.

    V primeru, da je vaš pes prosto spuščen, je pravilno, da ga pred srečanjem z drugim psom pripnete na povodec. Ob srečanju greste mirno mimo drugega vodnika s psom, psa vodite ?na kratko?. Lajanje, skakanje, ovohavanje ..... umirjeno, toda odločno preprečite. Navedeno velja tudi za večje pse.

? Ste na sprehodu s psom, psa imate prosto spuščenega, na vaše

    večkratno povelje pes ne pride k vam. Kaj boste storili?

Stekli boste stran od psa in ga vabili s sabo. Ko bo prišel do vas, ga boste pohvalili. Če

    pes na odpoklic ne pride do vas, ne tečete proti njemu in ga ne skušate ujeti, saj bo to dojel kot zelo zabavno igro in se vam bo še naprej izmikal. V takšnih primerih se psu v primernem tempu oddaljujte in ga kličite, naj se vam pridruţi. Ko vas ?ujame?, ga pohvalite in po moţnosti takoj spet spustite. Postopek ponovite nekajkrat v teku dneva.

    Tako bo pes dojel, da vaš klic ne pomeni avtomatsko omejevanja svobode in konec prijetne igre, temveč mu še vedno nudi moţnost sprostitve (vaša pohvala in spuščanje). V primeru, da imate stalne teţave z odpoklicem, to pomeni, da za psa niste dovolj

    zanimivi, zato skušajte z njim navezati boljši odnos oz. kontakt.

? Vaš pes, ki ni opremljen z nagobčnikom, se ovohava z drugim, večjim

    psom. Kaj boste storili?

Poskrbeli boste za ustrezno razdaljo med enim in drugim psom.

    Če je vaš pes na vrvici, ga boste umirjeno, toda odločno ?povabili? s sabo, stran od drugega psa. Če je vaš pes spuščen, boste poskušali pritegniti njegovo pozornost ter se oddaljiti od drugega psa, tako da vam bo vaš pes sledil. Nato ga boste na primerni razdalji od drugega psa pripeli na povodec in odšli.

Report this document

For any questions or suggestions please email
cust-service@docsford.com